Psihoterapija – Terapije.net

PSIHOTERAPIJA

Preko varnega in zaupnega odnosa ter nove izkušnje do razširjenega pogleda, boljšega počutja in odkritja najboljše verzije sebe!

strokovna pomoč

Ste v stiski in potrebujete pomoč?

Ste izčrpani, negotovi, zamerljivi? Se v odnosu počutite neslišani, nerazumljeni, razočarani? Se vam zdi, da ste izgubili stik s seboj ali z zakoncem? V odnosu pogrešate intimnost?

Je vaš otrok v strahu in žalosti zaradi ločitve ali smrti bližnjega? Ali mladostnik s težavo obiskuje šolo, se boji socialnih stikov, zahteve življenja pa ga spravljajo v hudo tesnobo? Je doživel kakšno travmatično izkušnjo?

STROKOVNA POMOČ

Kako vam ali vašim svojcem psihoterapija lahko pomaga?

Psihoterapija je način zdravljenja, ki ga izvaja ustrezno usposobljen in kvalificiran strokovnjak – psihoterapevt. Preko pogovora in različnih terapevtskih tehnik psihoterapevt vodi klienta skozi procese ozaveščanja, priznanja in poimenovanja lastnih vzorcev delovanja, razmišljanja in čustvovanja.

Namen psihoterapije je bolje spoznati sebe in nezavedne vzorce, ki so privedli do težav, izboljšati kvaliteto življenja in medsebojnih odnosov, zmanjšati stiske in razrešiti notranje konflikte. V varnem in zaupnem terapevtskem odnosu posameznik razvija bolj sočuten in razumevajoč odnos do sebe, svojih potreb in stisk, ki jih doživlja. V njem se krepita občutek varnosti in stabilnosti ter večja ljubezen do sebe.

Način zdravljenja je prilagojen posamezniku in njegovim težavam, proces pa je individualiziran glede na cilje, ki si jih klient postavi na začetku zdravljenja.

Pri psihoterapevtskem delu uporabljamo načela integrativne psihoterapije, katere temeljno izhodišče je celostni pristop k posamezniku in njegovim težavam. Vključujemo in integriramo kognitivne, čustvene, telesne, vedenjske, duhovne in socialne dimenzije človeka. Ključni del terapevtskega procesa je terapevtski odnos, znotraj katerega se srečata terapevt in klient, kar prinese rast in razvoj.

terapevtski center iskreni

Kako poteka prijava na psihoterapijo?

Preko kontaktnega obrazca se najprej prijavite na uvodno srečanje, ki je spoznavno in informativno.
S terapevtko se individualno dogovorite za termin srečanja.
Plačilo izvedete pred uvodnim srečanjem po prejetem računu na vaš elektronski naslov.
Na uvodnem srečanju sprejmete odločitev za celoten terapevtski cikel 12 (dvanajstih) srečanj ali za tedenski dogovor o nadaljevanju.
S terapevtko se dogovorite za način plačila.

V primeru finančne stiske pišite na [email protected]
in vam bomo po svojih močeh pomagali s sredstvi iz Podpornega sklada.

Individualna psihoterapija

Na individualno psihoterapijo hodi posameznik sam. Preko varnega in zaupnega odnosa s psihoterapevtom, ki uporablja različne pristope in tehnike, se oseba uči novih veščin spoprijemanja s težavami, osebnostno raste, vključena je v proces samorefleksije svojih čustev in vedenj.

Družinska psihoterapija

Na družinsko psihoterapijo prihaja več družinskih članov, kjer pogledamo na simptome v družinskem kontekstu. Npr: žena ima simptome depresije, ker se z možem ves čas prepirata glede denarja, otrok pa v šoli tepe vrstnike. Vključena je razprava in reševanje problemov vseh članov družine med seboj, v paru ali kot sistem.

Zakonska oziroma partnerska psihoterapija

Pri zakonski oziroma partnerski psihoterapiji terapevt vstopi v način življenja para, ki svoje navade, vzorce komunikacije in težave neposredno prinese na srečanje. Oba partnerja sta povabljena k soustvarjanju procesa sprememb.

Psihoterapija otrok in mladostnikov

Gre za terapijo, kjer se poleg VARNEGA ODNOSA razumevanja, sočutja in polne prisotnosti uporablja STRUKTURIRANA IGRA.

Igra je bistveni primarni jezik otrok. Ker veliko otrok bolj živi z desno kot z levo hemisfero, težko opišejo z besedami kaj se jim dogaja, kaj občutijo ali kako so doživeli neko travmatično izkušnjo.

OSEBNA RAST / RAZVOJ LASTNIH POTENCIALOV/ ZMANJŠANJE STISK / LEPŠI ODNOSI

terapevtski center iskreni

Individualna psihoterapija

Kaj je individualna psihoterapija?

Na individualno psihoterapijo hodi posameznik sam. Preko varnega in zaupnega odnosa s psihoterapevtom, ki uporablja različne pristope in tehnike, se oseba:

uči novih veščin spoprijemanja s težavami,
osebnostno raste,
vključena je v proces samorefleksije svojih čustev in vedenj.

Psihoterapevt osebi:

ponudi nov pogled na sebe in na vzorce odnosov,
pomaga prepoznati potlačene notranje vsebine, da dobi kontrolo nad svojim življenjem in boljšo samopodobo,
pomaga zmanjšati ali odpraviti simptome in/ali psihosomatske bolezni, da se lažje prilagodi življenjskim situacijam, ki postanejo bolj izpolnjujoče,
spodbuja k uporabi bolj učinkovite komunikacije ter sprejemanju, izražanju in obvladovanju emocij, hrepenenj in želja.

Katere teme naslovimo na individualni psihoterapiji:

kronični stres zaradi kopičenja stresnih življenjskih dogodkov,
anksioznost,
depresija / spremembe vedenja / razpoloženja,
čustvena stiska,
težave z jezo / impulzivnost,
posttravmatska stresna motnja (PTSM),
izgorelost,
izguba smisla in motivacije,
prilagoditev / prehod na/iz fakultete,
težave na področju spolnosti,
duhovnost,
samomorilnost,
zaskrbljenost glede spolne identitete,
alkohol / ostale substance,
pornografija / odvisnost,
spolna / čustvena / fizična / duhovna zloraba,
žalost in izguba,
zaskrbljenost zaradi prehranjevanja / samozavest/ podoba telesa,
konflikti v odnosih,
težave pri starševstvu,
prenos nefunkcionalnih vzorcev iz primarne družine.

Kdaj poklicati in se dogovoriti za psihoterapijo?

Ko si rečemo, da tako ne gre več naprej.
Ko nam zmanjkuje motivacije za vsakodnevna opravila.
Opazimo, da smo postali perfekcionisti in nič ni dovolj dobro.
Sami sebe sabotiramo, cilji pa nam uhajajo iz rok.
Ko začutimo, da je potrebno nekaj spremeniti. Takrat dozori želja po individualni psihoterapiji, po pogovoru in vodenju s strani strokovnjaka.
Ko naraste želja po ozdravitvi notranjih ran in razširitvi pogledov, takrat je čas, da pokličemo in se dogovorimo za srečanje.

NOVE VEŠČINE / RAZŠIRITEV POGLEDOV / BOLJŠA SAMOPODOBA / OLAJŠANJE

Na terapijo sem prišla po svojem petdesetem letu, ko so starejši otroci odšli na svoje in sem sama ostala z najmlajšim. Vse sem vzgojila sama kot samohranilka. Med pogovori s terapevtko so, kakopak, prihajale na dan stvari iz moje primarne družine in otroštva. Naenkrat so se začeli zlagati koščki vzrokov in posledic. Nastajati je začela slika, ki je nikakor sama ne bi mogla sestaviti. Z mene je odpadla neizmerno velika krivda, spoznala sem, kako me vodi preteklost. Ko je terapevtka poimenovala odnos ali dogodek s pravo besedo, je bilo, kot da se mi odpira popolnoma nov svet. Vse to je privedlo do neizmernega olajšanja, do tega, da sem občutila, kot da se z mene dviga tanka nevidna koprena, kot da lažje vdihnem in izdihnem, lažje gibljem, moje srce je začela napolnjevati prava globoka radost. Seveda sem ob vsem tem spoznavala tudi svoj način odzivov na okoliščine in se zavedla, da, čeprav z najboljšimi nameni in prepričanjem, so moji postopki in besede ranili moje ljube otroke in ljudi okoli mene. In po vsem tem je prišlo veliko obžalovanje, da se nisem za terapijo odločila že mnogo mnogo prej, kajti kako vse drugače bi potekala moja vzgoja otrok in naše življenje. Zavedla sem se, kako zelo sem in še vedno – kot samohranilka – potrebujem globok pogovor, ki sem ga doživela na terapiji. Nikakor ne morem dovolj močno izraziti svoje hvaležnosti, da sem bila deležna te pozornosti in povedati, kako zelo je spremenila moje doživljanje. Varno okolje, ki sem ga prvič doživela v sobi s terapevtko Janjo je temeljito spremenilo moj odnos do same sebe. Dalo mi je vrednost in me postavilo na mesto, ki mi pripada po samem obstoju. Sedaj v svojih rokah vedno bolj držim svoje življenje, prepoznavam škodljive odnose in se jim znam – elegantno – izogniti in obvarovati sebe. Za zaključek bi rada izpostavila, da ni prav oz. je celo škodljivo, da starši, očetje in matere, ki sami vzgajamo otroke, nimamo tega na voljo v sklopu zdravstvenega zavarovanja. Prepričana sem, da bi od tega imeli vsi koristi, tako otroci kot družina, in tako družba kot država. Še enkrat povem: sem presrečna, da sem lahko imela terapijo. Srčna hvala tebi, moja terapevtka.

Sabina

Ko sem dosegla psihično dno, ko sem prepoznala, da je moj partner enak kot moja mati, sem vedela, da je čas, da si poiščem pomoč. Že pred tem sem veliko brala in se naučila, da otroci, ki doživljajo travme v otroštvu, skoraj vedno poiščejo partnerje, ki jim omogočajo, da „že poznano živijo dalje“. Enako je bilo z mano. Sprva sva na terapijo hodila oba. Po enem ciklusu se je bivši partner odločil, da ne potrebuje psihoterapije, jaz pa sem nadaljevala sama. Z Janjo sva šli res do samega spočetja mene. Ozavestila sem ponavljajoče vzorce nasilja, ki sem jih vedno znova doživljaja. Ozavestila sem tudi od kod in zakaj določene bolečine v telesu. Tudi dihati sem se naučila z Janjo. Lahko bi rekla, da sem se ponovno rodila. Naučila me je tudi, da ni narobe, da si veren, da je prav, da veruješ. Jaz sem svojo vero skrivala pred svetom, sedaj je ne več. Naučila me je, da me ni več strah, da si dovolim, da tudi jaz lahko mirno živim, da mi bo uspelo, da zmorem, da smem vse to tudi jaz. Sedaj že nekaj mesecev živim sama z otroki, še vedno bijem bitke s sistemom, ampak me ni strah. Zaradi Janje, ki me je naučila, da sem vredna in, ki me je naučila, da ni narobe, če si veren, si iščem svoje mesto na tem svetu. Postavljam si nove temelje, gradim iz nič, saj smo vse pustili in odšli, ampak mi/nam gre. Hvala Janji za vso podporo in potrpljenje z mano in hvala Zavodu Iskreni, da mi je omogočil terapije. Sama ne bi zmogla nikoli, težko pa je tudi, da bi našla terapevtko, ki bi se energetsko tako ujela kot sem se z Janjo.

Jagoda

Terapijo sem začela obiskovati zaradi spolne zlorabe duhovnika. Desetletje molka o zlorabi je v meni pustilo neizmerno bolečino. S strokovnim znanjem in na neboleč način sva s pomočjo terapevtke počasi začeli celiti mojo samopodobo, ki sem jo imela o sebi in bolečino, ki mi jo je pustila zloraba. Na terapiji sem vsakič čutila, da sem resnično lahko iskrena in da vsak delček dobiva svoj smisel. Počasi je moje življenje dobilo nov smisel in polnejše življenje. Po vsaki terapiji sem se počutila bolje. Resnično sem hvaležna za vsak trenutek, ki sem ga preživela s terapevtko Janjo, ki mi je pomagala odvreči breme, ki sem ga nosila desetletja. Danes lahko tako živim resnično bolj srečno in polno življenje. Počutim se veliko bolje in srečnejše.

Hvaležna Mojca

Kar lahko povem o individualni terapiji preko Zavoda Iskreni je to, da sem s pomočjo terapevtke Janje Grilc razrešila precej problemov. Tudi nekaj stvari iz preteklosti svojega življenja se mi je izkristaliziralo. To pa mi je tudi pomagalo pri sedanjem življenju, saj glede na to, da so se mi razrešile stvari iz preteklosti, sedaj lažje razumem sedanjost. In tudi zato se za nekatere stvari iz preteklosti ne obtožujem več, ker vem, da mi je bil to samo odskok za prihodnost. Terapevtko Janjo Grilc pa toplo priporočam.

Petra

terapevtski center iskreni

Partnerska psihoterapija

STROKOVNA POMOČ

Kaj je zakonska oziroma partnerska psihoterapija?

Pri zakonski oziroma partnerski psihoterapiji terapevt vstopi v način življenja para, ki svoje navade, vzorce komunikacije in težave neposredno prinese na srečanje. Oba partnerja sta povabljena k soustvarjanju procesa sprememb.

Pogoj je, da sta oba pripravljena narediti določene spremembe v vedenju in mišljenju in si želita izboljšati odnos, da resno delata na občutkih ter podpirata drug drugega ter ne želita le razglabljati o problemih, temveč iskati vzroke zanje.

Psihoterapevt:

pomaga analizirati resnični problem in poiskati vzroke,
vrednoti in posreduje povratne informacije o interakcijah para in daje usmeritve o načinih, kako jih izboljšati ali preoblikovati.

Običajno je partnerska psihoterapija bolj intenzivna od individualne terapije.

Zakaj prihajajo pari na partnersko psihoterapijo?

Želijo:

obnoviti porušeno zaupanje,
se izogniti odtujenosti in ločitvi,
izboljšati komunikacijo in najti skupni jezik,
uspešno obvladovati prepire in nesoglasja,
se soočiti z bolečino osamljenosti, zapuščenosti, nezvestobe
poglobiti bližino in intimo,
rešiti težave na področju spolnosti, odvisnosti
vedeti, kako ravnati v primeru zavrnitve, zaničevanja, pomanjkanja ljubezni,
se bolj učinkovito spoprijeti z vsakodnevnimi težavami in nestrinjanji glede »preprostih« zadev (kdo pospravlja, daje spat otroke, ne hodi domov pravočasno, …),
se zavarovati pred nasiljem,
pridobiti izkušnje, s katerimi bodo partnerju lahko povedali o svojih sanjah, potrebah, vrednotah, o zgodovini svojih izkušenj,
se sporazumeti glede vzgoje otrok,
si pomagati pri soočanju s posledicami travm, izgub, bolezni,
odkriti načine, kako se znova povezati,
se naučiti, kako odpustiti ali prositi za odpuščanje,
se naučiti, kako se čustveno povezati in vzajemno spreminjati,
se odgovorno in spoštljivo raziti.

Ponovna vzpostavitev stika

Z zakonsko oziroma partnersko psihoterapijo bosta ponovno vzpostavila stik in dobila prostor za neizgovorjene besede in čutenja. Hkrati zakonska psihoterapija pomaga sprejeti vajine razlike, odkriva vajina najgloblja hrepenenja, izboljša komunikacijo in vaju močneje poveže.

Pogoj za partnersko psihoterapijo je želja po podpori partnerja, ki bo moral čez različne, tudi zelo zahtevne procese zdravljenja. Če te pripravljenosti ni in je prisotno sovraštvo, stalno spodkopavanje in napadanje drug drugega, potem psihoterapija že v osnovi ne more biti uspešna.

DRUGAČNA KOMUNIKACIJA / SPREJEMANJE RAZLIK / ČUSTVENA POVEZANOST / NOVA INTIMA

V terapevtskem procesu sva s partnerjem sodelovala s terapevtko Janjo. Skupaj sva sedem let, pridružil se nama je nov član, midva pa sva tekom časa zgubila empatično komunikacijo, nisva se bila sposobna slišati. Partnersko terapijo sva obiskovala že nekaj let nazaj, a nisva opazila večjih sprememb. Terapija s (sočutno) Janjo je bila drugačna. Iz najinih pripovedi je znala razbrati in voditi v srž težav, ki sva jih doživljala. Res, pogosto sva se čudila kako sva prišla do tja, a rezultati so bili izjemni. Najin odnos se je iz tedna v teden izboljševal in lahko rečeva, da sva po njenih terapijah ponovno srečna in hvaležna da se imava, komunikacija teče bolje, bolj sva sočutna drug do drugega, bolje se slišiva in lažje sodelujeva v vzgoji. Priporočam tako posameznikom kot parom.

Anja

Z ženo sva se odločila, da greva na partnersko terapijo zaradi prepada, ki je nastal med nama. Nisva znala skomunicirati niti ene stvari, da se ne bi ujela v začaran krog obtoževanja, sramotenja, krivdiranja. Nato sva se umikala drug drugemu in vedno težje je bilo priti nazaj v odnos. Mene kot moškega je zlasti motilo, da je to zelo vplivalo na najino spolnost. Konflikti med nama so seveda vplivali tudi na najine tri otroke, ki so stiske kazali z neprimernim vedenjem, težavami v šoli, zapiranjem v svoj svet, begom za ekrane. Ko sva z ženo začela hoditi k terapevtki Janji, sem bil sprva zelo skeptičen, saj sem zelo praktičen in razumski tip. Ko smo začeli govoriti o mojih čustvih, je sprva nastopila blokada in zavesten upor, da tja ne grem. Da je to za ženske. A počasi sem začel zaupati terapevtki, ženi, procesu, svojemu telesu in odprl se mi je nov svet. Sploh nisem vedel, da je vse to v meni. Čeprav so me travme, ki sem jih preživel, zelo zaznamovale, pa sem lahko nanje pogledal z drugačnimi očmi. To je seveda vplivalo na moj odnos z ženo, saj nisem prepoznal, da mi ona s svojim odzivom le prebuja notranje bolečine, ki niso bile najine. Po treh ciklih terapij lahko rečem, da mi nikakor ni žal prehojene poti, čeprav je bilo na trenutke boleče, odnos se je celo poslabšal, a sva vztrajala, se naučila spoštovati drug drugega, se aktivno poslušati in preverjati, kako razumeva besede drug drugega. Priporočal bi vsem parom, četudi menijo, da v njihovem odnosu še ni tako grozno. Raje prej kot prepozno.

Miha

terapevtski center iskreni

Družinska psihoterapija

STROKOVNA POMOČ

Kaj je družinska psihoterapija?

Na družinsko psihoterapijo prihaja več družinskih članov, kjer pogledamo na simptome v družinskem kontekstu. Na primer: žena ima simptome depresije, ker se z možem ves čas prepirata glede denarja, otrok pa v šoli tepe vrstnike. Vključena je razprava in reševanje problemov vseh članov družine med seboj, v paru ali kot sistem.

Psihoterapevt:

je pozoren na dinamično interakcijo vseh članov družine in jim pomaga prepoznati simptome, družinske vzorce, pričakovanja in vloge, ki prispevajo k motnji vedenja ali duševni bolezni,
pomaga jim, da preoblikujejo negativne navade in vzorce,
se osredotoča na izboljšanje komunikacije znotraj družine,
uči člane družine novih načinov poslušanja, kako postavljati vprašanja in nanje odgovoriti brez napada in obrambe.

Katere teme naslovimo na družinski psihoterapiji:

nesoglasja glede starševstva / vzgojnih metod / podpore,
naslavljanje vlog v družinskem sistemu / projekcije,
iskanje vzrokov za pojav simptomov pri družinskih članih,
vedenjske / čustvene težave otrok in najstnikov,
spremembe v družini / razveze,
težave s komunikacijo / odtujenost,
smrt ljubljene osebe,
konflikti med starši in otroki,
težave med brati in sestrami,
duševne težave,
ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem,
finančne stiske,
zasvojenosti,
težave z jezo.

Morda se vam zdi, da ste ena redkih družin, kjer stvari ne tečejo prav. V resnici pa je po svetu na tisoče družin, ki se spopadajo z enakimi težavami kot so vaše. Ker pa je nekatere vseeno rešiti težje kot druge, je dobrodošla pomoč. Z družinsko psihoterapijo družina dobi nov zagon, znanje in nove ideje. Oblikujejo se novi vzorci odnosov in komunikacije, da se prepiri in stiske lažje razrešijo. Družina napreduje tudi v nepopolnih okoliščinah. Potrebna je le predanost in ljubezen.

DRUGAČNA KOMUNIKACIJA / SPREJEMANJE RAZLIK / ČUSTVENA POVEZANOST / NOVA INTIMA

Na družinsko terapijo sva sprva prišla s sinom sama. Pri sinu so se namreč že dolgo pojavljale težave s samopodobo, imel je izrazite izbruhe jeze, v šoli je hitro zapadel v konflikte s sošolci, težko se je tudi učil. Po nekaj terapijah je terapevtka povabila še očeta, da smo skupaj opisovali družinske situacije, jih preko igre preigravali, tako da je vsak lahko povedal kako doživlja sebe in drugega, kako se odzove, kaj ga zmoti, kjer vidi problem. Otrok je užival v igri z lutkami, pa s figurami v peskovniku, tudi nama je bilo zelo všeč, saj preko teh metod zares lahko vidiš širšo sliko in v marsikaterem avtku, dinozavru, zmaju … lahko prepoznaš svoje načine odzivanja na otroka in otrokove na najine. Včasih me je zelo stiskalo, ko sem poslušala besede sina, ki je preigraval konflikte in prepire med igračkami – v njih sem prepoznala naju z možem in kako mora biti sinu težko, ko se prepirava (tudi glede sinovih težav) in se ne razumeva. S terapijo se seveda vse težave niso kar čudežno rešile, smo pa kot družina postali bolj povezani, skupaj se lotimo iskanja rešitev na težave, se pogovarjamo o naših občutkih in stiskah, o pogrešanju in iščemo več načinov, da skupaj preživljamo kvaliteten čas.

Lidija

Na družinsko terapijo sem moral po pozivu centra za socialno delo, kajti z ženo sva ločena in sva imela zelo konflikten odnos. Imava ločeno skrbništvo, a se nikakor nisva mogla dogovoriti glede vzgoje in skrbi za dva otroka. Skrbelo me je, da bom na terapiji manipuliran, kot sem se večkrat počutil ob ženi in tudi v pravnem sistemu, ki je daleč od idealnega. V meni je bilo ogromno jeze in razočaranja in tudi poziv CSD-ja mi ni bil všeč. Pa sem na terapijo vseeno šel – zaradi otrok. Prvih par srečanj je bilo groznih, saj sva se z bivšo ženo res grdo gledala, vsak je vztrajal pri svojem in zdelo se mi je, da nikamor ne pridemo. Potem pa sem se odločil, da bom resno vzel vse, kar povesta otroka in tudi bivša. Umirjal sem se notranje, da sem lahko preživel uro kar se da učinkovito. Želel sem biti dober oče, zato sem se začel bolj spoštljivo odzivati in zares poslušati. Moram vam povedati, da biti sočuten (kot je večkrat naslovila terapevtka) ne pomeni, da si brez napak. Nisem verjel, da sem tudi jaz lahko bolj sočuten. Odločil sem se, da nekaj terapij delam sam s terapevtko. Ko sem bolj začutil sebe in si tudi priznal svoje napake, napačne (jezne) odzive, ozavestil, kako sem bil kot otrok prezrt s strani staršev, od brata ves čas poniževan in tepen, z očetom alkoholikom, ki sem se ga bal in mamo, ki je imela duševne težave, mi ni bilo lahko. Moral sem se zanesti nase in sem prehitro postal odrasel. Kot mož nisem bil uspešen, bi bil pa rad kot oče toliko bolj. Zato mi ni žal, da sem prišel na terapijo v Zavod Iskreni.

Tine

terapevtski center iskreni

Psihoterapija otrok in mladostnikov

STROKOVNA POMOČ

Kaj je psihoterapija otrok in mladostnikov

Gre za terapijo, kjer se poleg VARNEGA ODNOSA razumevanja, sočutja in polne prisotnosti uporablja STRUKTURIRANA IGRA.

Zato svoja občutja projicirajo na igračke, lutke, risalni list … in tako pridejo v stik s svojim telesom, čutenji in izkušnjami. Preko kreativnih projekcij aktivirajo notranjo moč, pridejo v stik s sabo in se soočijo z življenjskimi situacijami in težavami ter jih v terapevtskem odnosu predelajo.

Pri tem jim pomaga strokovno usposobljen terapevt.

Otroci in najstniki se izražajo preko različnih tehnik:

z risanjem in slikanjem (barvice, flomastri, krede, tempere, prstne barve)
s sliko (projekcijske fotografije, igralne karte)
z ustvarjalnimi tehnikami
z lutkami (ročnimi, naprsnimi)
s peskovnikom in postavljanjem figuric (suhi in mokri peskovnik)
z glino
z gibanjem
z glasbili

Komu je namenjena?

Namenjena je otrokom in mladostnikom, ki imajo:

vedenjske težave: se neprimerno vedejo, so agresivni, hiperaktivni, grizejo druge, jezikajo, brcajo, razbijajo.
težave z izražanjem čustev jeze, strahu, žalosti, groze, sramu. Se počutijo nemočno, doživljajo močne občutke krivde ali osamljenosti. Jih mučijo tesnoba, stres ali fobije (ne želi v vrtec, šolo …).
težave na socialnem področju: so večkrat v konfliktu z drugimi otroki ali odraslimi, težko navežejo stik z drugimi, težko najdejo prijatelje, so osamljeni, zaprti vase ali nesrečni, se izogibajo igri, ne sprejemajo sebe ali lastnih omejitev.
težave v šoli: ustrahujejo druge ali so sami ustrahovani, imajo občutek nekompetentnosti, imajo razvojne motnje in primanjkljaje na določenih učnih področjih…
psihosomatske težave: glavoboli, slabosti, bolečine v trebuščku, močenje postelje, neješčost, motnje spanja ali nočne more, torej težave, ki nimajo zdravniško potrjenega somatskega vzroka.

Namenjena je tudi otrokom, ki:

so utrpeli izgube ali so v procesu žalovanja
so doživeli psihično, telesno in spolno nasilje ali drugo travmatično izkušnjo
trpijo zaradi ločitve staršev
izražajo stiske zaradi prihoda novega člana družine
so posvojeni ali v rejništvu ali pa to še bodo
so kronično bolni, kažejo znake avtizma ali so otroci s posebnimi potrebami

Za koga je primerna

Ker psihoterapija z otroki ponuja različne tehnike, je primerna za otroke od 3. leta dalje. Z otroki in mladostniki izvajamo psihoterapijo tudi s pomočjo metode Brainspotting (več o tem tukaj).

Pri mlajših otrocih se lahko uporabi metoda brainspotting le za kratek čas, ko dojenčka ali malčka za nekaj minut izpostavimo točki pogleda s pomočjo palice, na kateri je ročna lutka ali kakšna druga igračka, ki je dojenčku privlačna. Pri večjih otrocih in mladostnikih uporabljamo še ostale pripomočke, s katerimi pomagamo otrokovim možganom procesirati vsebine na nezavedni ravni. Na tak način otrokovi možgani predelujejo izkušnje na nezavedni ravni.

Psihoterapija z otroki ne more nadomestiti logopeda, pedopsihiatra ali otroškega psihologa, lahko pa odlično dopolnjuje vse procese, v katere je otrok že vključen.

Kje se izvaja?

Psihoterapija z otroki in mladostniki se izvaja v terapevtski sobi, ki otroku nudi varen kotiček za igro in raziskovanje samega sebe.

Vključuje igralne elemente, ki spodbujajo otrokovo ali mladostnikovo izražanje misli, čustev, telesnih občutkov ter razreševanje njegovih notranjih stisk.

Kako poteka?

Terapevt najprej opravi pogovor s starši oziroma skrbniki otroka ali mladostnika, kjer pridobi osnovne informacije ter starše seznani s terapevtskim procesom. Če sta starša ločena in ne želita priti skupaj, prideta posamično z otrokom. Naredimo okvirni načrt terapevtskega dela (kdaj bosta prisotna starša skupaj z otrokom, kdaj sama, kdaj otrok sam …).
Preko družinske igre terapevt spozna otroka in pridobi informacije o družini, ki jih bo potreboval za uspešen proces dela.
Sledijo individualna srečanja z otrokom, ki trajajo od 30 do 60 minut, lahko tudi le 5 minut, odvisno od starosti, specifičnih značilnosti in potreb otroka ali družine.
Terapevt je v stalnem kontaktu s starši, ponuja psihoedukacijo in jim pomaga pri razumevanju otrokovih potreb ter spreminjanju vzorcev odnosa do otroka.
Srečanja potekajo tedensko, ob zaključevanju procesa lahko tudi redkeje.
Terapevt je v primeru zaznave fizične ali spolne zlorabe dolžan naznaniti sum zlorabe ustreznim strokovnim institucijam.

Koliko srečanj je potrebnih?

Število srečanj je prilagojeno otrokovim potrebam in stiskam, zato točnega števila vnaprej ne moremo določiti.

Okvirno traja en terapevtski cikel 12 srečanj, poleg uvodnega srečanja s starši in srečanja za družinsko igro.

Najpogosteje pa se giblje število srečanj med 20 in 30.

Kadar otrok svoje stiske ni razrešil in prehitro konča s terapijo, se lahko simptomi ponovijo ali se pojavijo drugi, zato se število terapij prilagaja posamezniku.

Pogosti strahovi staršev

Starši mnogokrat čutijo in mislijo, da so slabi, šibki in nesposobni starši, ker ne gre vse po njihovih pričakovanjih.

Zato je prav starševski sram tisti, ki vodi v samoto, tišino in izolacijo ter mnogokrat prepreči iskanje ustrezne pomoči za otroka.

Sprejeti svojo nepopolnost in ranljivost zahteva veliko poguma.

Ko pa težavo ubesedimo in jo s kom delimo, pa se preoblikuje v izziv. Otrokova stiska postane dar oziroma točka rasti tudi za starše, da lažje sprejmejo svojo čudovito nepopolnost.

Terapevt staršem pomaga pri izzivih vzgoje in premagovanju globokega strahu. Otroku na njemu lasten način dovoli, da v varnem okolju igralnice, preko igre, izraža najrazličnejše občutke in napetosti, brez strahu, da bo izgubil naklonjenost pomembnih oseb.

Osredotoča se predvsem na otrokove močne točke in ne daje »nalepk« ali diagnoz oziroma ne išče, kaj je z otrokom narobe, temveč ga želi predvsem slišati, videti in razumeti v tem, kar je. Postavlja pa otroku tudi meje, preko katerih otrok prepoznava in izbira zanj najprimernejša vedenja in ravnanja.

Terapevt torej dela s starši in ne nad ali mimo staršev!

Starši morajo predvsem razumeti, da otrokovo neprimerno ali neobičajno vedenje ni znak otrokove ali starševske neprimernosti, temveč govori o globljih otrokovih potrebah ali stiskah, ki jih ne zna ubesediti.

Ne zmore prepoznati, kako se počuti in kaj mu povzroča stisko, zato se izrazi z vedenjem, tudi neprimernim.

Ko mu pomagamo predelati stisko, se tudi njegovo vedenje umiri ali preoblikuje.

ODPRAVA SIMPTOMOV / BOLJŠA SAMOPODOBA / VEČJA MOTIVACIJA / LJUBEZEN DO SEBE

Možnost obiskovanja terapij pri Zavodu Iskreni mi je predstavila moja teta, prav tako pa mi jih je priporočila tudi prijateljica. Že na prvem srečanju sem se čutila sprejeto in se počutila veliko boljše. Terapevtka si je zame vzela čas, me pozorno poslušala in mi svetovala. Že po nekaj terapijah sem začutila spremembe, naučila sem se biti bolj pozorna na to, kako nekatere stvari vplivajo name in tehnik, kako se nanje odzvati. Še posebej mi je všeč prostor, v katerem se terapije izvajajo. Vse je leseno, na policah so razne figurice ipd. Tudi prostor ti res daje občutek varnosti.

Maja

Zavod iskreni sem obiskovala skoraj dve leti in v teh dveh letih obiskovanja vsako-tedenskih terapij sem veliko spoznala o sebi: kdo sem, česa vsega sem kot mlada ženska sposobna storiti, kaj želim postati ko odrastem, kakšno prihodnost si želim ustvariti in še mnogo več. Pomagalo mi je tudi drugače gledati na stvari kot sem nanje prej, veliko bolj sem pozitivna in bolje znam izražati svoja čustva, ne glede na situacijo, v kateri sem. Na splošno sem s terapijami zelo zadovoljna.

Petra