Play
Pause

Pogosta vprašanja

Splošno

Po prijavi in plačilu uvodnega srečanja se s terapevtko dogovorite za termin uvodnega srečanja. Če se odločite za vključitev v terapevtsko obravnavo, srečanja potekajo enkrat tedensko.

Eno srečanje traja od 50 do 55 minut in se po potrebi in dogovoru z vami lahko tudi podaljša. V primeru zakonske in družinske psihoterapije ali psihoterapije z metodo Brainspotting so možne blok ure, vedno po predhodnem dogovoru z vami.

Vzgojno svetovanje je enkratno ali nekaj kratno.

Najprej se prijavite na uvodno srečanje preko kontaktnega obrazca KONTAKT

Napišete, katero vrsto terapije potrebujete in h kateri terapevtki želite ter na kratko opišete vaše vprašanje ali problem.  

Ko prejmemo vaše podatke, z vami vzpostavimo kontakt in se zmenimo za termin uvodnega srečanja.

Ko prejmemo vaše podatke preko kontaktnega obrazca, z vami vzpostavimo stik in se zmenimo za uvodno srečanje.

Pred srečanjem vam po elektronskem sporočilu pošljemo račun. 

 

Na uvodnem srečanju se dogovorimo o načinu plačila: plačevanje posamičnih srečanj, paket 4 srečanj ali paket 12 srečanj.

Na spletni strani pod zavihkom CENIKI so navedene cene vseh posamičnih srečanj in paketov za vse vrste psihoterapij, ki jih nudimo (individualna, partnerska, družinska, otroška, mladostniška), Brainspotting, vzgojno svetovanje.

Plačilo izvedete po prejetem računu na vaš elektronski naslov, ki vam ga pošlje izbrana terapevtka. 

Uvodno srečanje je spoznavne in informativne narave. Uskladimo in dogovorimo se o dinamiki dela, o ciljih psihoterapije in vaših željah. Je povsem neobvezujoče, lahko pa predstavlja vstopno točko v nadaljnje sodelovanje.

Pogovorimo se o:

  • problemih, s katerimi prihajate in bi želeli na njih delati,
  • predstavimo vam način in pogoje dela,
  • usmerimo vas še na drugo strokovno pomoč ali ustrezne programe, če prepoznamo potrebo po tem,
  • dogovorimo in uskladimo se glede najustreznejšega termina srečanj in načina plačila,
  • srečanje traja 55 minut; cena je 60€.

Terapevtski dogovor je pogodba med klientom in terapevtko, ki ureja medsebojne obveznosti, v smislu redne udeležbe srečanj, pravočasnega javljanja morebitnih sprememb in odpovedi termina, cene programa in načina plačila, varovanja in ščitenja osebnih podatkov udeleženca, idr.

Če se dogovorimo za vključitev v terapevtski proces, podpišemo terapevtski dogovor, ki vsebuje navedbe, kot npr. v nadaljevanju:

  1. Terapevtski okvir obravnave je relacijsko družinski model terapije z elementi drugih terapevtskih pristopov.
  1. Obravnava poteka kot enkratno srečanje ali kot proces, ki lahko traja od treh mesecev do dveh let ali več. En terapevtski cikel sestavlja 12 srečanj – enkrat tedensko po eno uro in se glede na potrebe in želje klienta ponavlja. Srečanje traja 50-55 minut.
  1. Udeležba v terapevtski obravnavi je vedno prostovoljna in se lahko kadarkoli prekine.
  1. Predpogoj za začetek terapevtskega procesa je sposobnost rednega udeleževanja terapevtskih srečanj. Če se dvakrat brez predhodnega opravičila ne udeležite terapije, se terapevtski proces praviloma zaključi.
  1. Izostanke je potrebno (razen v primeru višje sile) odpovedati vsaj 48 ur pred dogovorjenim terminom. V primeru, da izostanek javite v manj kot 48 urah pred dogovorjenim terminom, se vam ura zaračuna po ceniku, kot bi bila izvedena.
  1. Vsi podatki so zaupne narave (razen, če gre za uradno dolžnost prijave po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini Ur.l. RS št. 16/2008 in 191. členu Kazenskega zakonika Ur.l. 192/04-16, 55/2008) in so v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR in ZVOP-2)).
  1. Terapevtski center Iskreni mi zagotavlja terapevtsko obravnavo v skladu s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu (Ur.l. RS 50/14) in Kodeksom poklicne etike psihologov Slovenije in Etičnim kodeksom AAMFT in ZZDTS.
  2. Terapevtski center Iskreni vodi evidenco uporabnikov in pri tem varuje ter zaščiti moje osebne podatke in zagotavlja zaupnost podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS št. 86/04).
  1. Terapevtski center Iskreni mi zagotavlja kvalitetno terapevtsko obravnavo tudi tako, da se moja terapevtka lahko posvetuje s supervizorjem na skupinski in individualni superviziji, pri čemer zavaruje mojo identiteto.
  1. Zavezujem se, da terapevtke ne bom navajal-a kot pričo v sodnih in upravnih postopkih ter od nje ne bom zahteval-a izdaje mnenj-a oz. kakršnihkoli izjav.
  1. Terapevtka me lahko zaprosi za izpolnitev evalvacijskih vprašalnikov, odločitev ali jih bom izpolnil-a in oddal-a, pa je povsem svobodna in na samo obravnavo ne bo vplivala.
  1. Zavezujem se, da bom redno poravnal-a finančne obveznosti, ki izhajajo iz stroškov terapevtske obravnave.

Zakon ščiti odnos med klientom in psihoterapevtom. Informacij ni mogoče razkriti brez pisnega dovoljenja klienta. Vsi podatki pridobljeni v terapiji in drugih dejavnostih so tajni in so varovani po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2). Delo poteka v skladu z etičnim kodeksom Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, katerega izvajanje nadzira Častno razsodišče Združenja zakonskih in družinskih terapevtov, kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu (Ur.l. RS 50/14) ter Kodeksom poklicne etike psihologov Slovenije.  

Vse storitve in programi, ki jih izvajamo, so samoplačniški. Cene so v Evrih.

Cenik

V primeru, da zaradi finančne stiske naših storitev ne morete v celoti poravnati, vam pomagamo s Podpornim skladom. Prošnjo za pomoč iz Podpornega sklada pošljite na elektronski naslov: [email protected].  

Posamezen terapevtski cikel obsega uvodno srečanje in 12 srečanj ter se poravna za srečanja za tekoči mesec ali se plača v enkratnem znesku. Eno srečanje traja 50 do 55 minut in se po potrebi in dogovoru z vami lahko tudi podaljša.  V primeru zakonske in družinske terapije so možne blok ure, vedno po predhodnem dogovoru z vami.

Vzgojno Svetovanje je enkratno ali nekaj kratno.

Za storitev prejmete račun v elektronski obliki, ki ga poravnate do srečanja oz. po njem. 

Študentje, upokojenci, brezposelni in ostali s finančnimi težavami so lahko upravičeni do nižje cene, ki se določi z dogovorom med vami in komisijo, ki skrbi za Podporni sklad.

Cenik je veljaven od 1. januarja 2024.

Zaradi zagotavljanja anonimnosti vas in drugih klientov, vas prosimo, da na srečanja prihajate ob dogovorjenem času in ne prej.

V primeru srečanja preko video klica vam povezavo za srečanje pošljemo po mailu ob dogovorjeni uri.

V primeru odpovedi termina srečanja mora biti ta storjena 48-ur pred dogovorjenim terminom, sicer se ura obračuna kot realizirana. V primeru, da bi želeli odpovedati termin v času sobote ali nedelje, to sporočite na e-naslov vaše terapevtke, kjer bo razvidna ura odpovedi.

V Terapevtskem centru Iskreni imamo dve terapevtski sobi, ena je prilagojena tudi za delo z otroki in mladostniki. Za delo s skupinami uporabljamo večjo konferenčno dvorano. Srečanja potekajo na naslovu: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani.

Prav tako srečanja izvajamo online, po spletu v obliki video klica.

Eno ulico pred našo leseno hišo, pri beli ograji, zavijete levo na brezplačno parkirišče. Parkirišče pred hišo je rezervirano za delavce Zavoda Iskreni.    

Psihoterapija

Psihoterapija je način zdravljenja, ki pomaga pri težavah z duševnim zdravjem, motnjah prilagajanja, čustvenih izzivih in nekaterih psihiatričnih motnjah ter podpira osebnostno rast.

Gre za pogovorno metodo dela, ki pa ne izključuje ostalih pristopov, tehnik in metod komunikacije (npr. igralna terapija, glasba, pripovedna zgodba …).

Zgolj pogovor o težavah ali uvid v problem še ni psihoterapija. Potrebno je odkriti in odpraviti vzroke in simptome duševnih motenj, čustvenih težav ali stisk v medosebnih odnosih, da bi oseba učinkoviteje delovala in se bolje počutila.

Cilj je omogočiti klientom, da razumejo in so čuječi do svojih občutkov in vzrokov, zakaj se počutijo tesnobno, depresivno, veselo, jezno. To ne pomeni, da ne bodo več občutili “negativnih” čustev, temveč jih bodo doživljali z obvladljivo intenziteto.

Pomaga jim razviti spretnosti in strategije za spoprijemanje s težavnimi in stresnimi dogodki, občutki ter odnosi.

Ko klienti spremenijo sebe in svoja vedenja v vsakodnevnih težavnih situacijah, se bodo spremenili tudi čustveni odzivi ter doživljanje drugih in s tem njihovi medosebni odnosi ter življenje nasploh.

Vsak, ki se sam ne zmore spoprijeti s problemom, ki ga preplavlja.

Vsak, ki se zaveda, da potrebuje pomoč in je v stiku z realnostjo.

Vsak, ki je željan sprememb in je pripravljen vložiti svoj trud in prizadevanja.

Vsak, ki želi delati na sebi, je notranje motiviran in je sposoben samoraziskovanja, ki je včasih tudi zahtevno in garaško.

Psihoterapija pomaga pri širokem razponu težav. Pri:

  • nezmožnosti soočati se z vsakodnevnimi težavami,
  • depresiji, prevladujočem občutku žalosti ali nemoči,
  • nizki samopodobi,
  • nestanovitnih odnosih,
  • ko želimo ugoditi drugim v lastno škodo,
  • zakonskih in družinskih konfliktih,
  • zasvojenosti z alkoholom, drogami, spolnostjo, odnosi, sodobnimi elektronskimi napravami,
  • agresiji, ki škoduje posamezniku in drugim,
  • vplivu razvojnih in odnosnih travm, travm v navezanosti, pri posttravmatski stresni motnji,
  • pojavu občutkov, da se težave nikoli ne izboljšajo, čeprav prihaja pomoč od družinskih članov ali prijateljev,
  • občutku, da smo vedno po nepotrebnem zaskrbljeni,
  • zdravstvenih težavah ali izgubah (smrt ljubljenje osebe),
  • v kombinaciji z zdravili tudi pri zdravljenju bipolarne motnje in shizofrenije.
Psihoterapevt je lahko psiholog, zakonski in družinski terapevt, licencirani klinični socialni delavec ali svetovalec za duševno zdravje, psihoanalitik ali psihiater.
Model relacijske družinske terapije je v Sloveniji razvil dddr. Christian Gostečnik, ki je v letu 2010 s strani mednarodne komisije prejel priznanje za inovativnost (JAPTI). Priznan je s strani AAMFT (American Association for Marital and Family Therapy). Gre za model psihoterapije, ki združuje novejše relacijske pristope in sistemske razvojne teorije. Terapevti relacijske smeri posameznika razumemo kot del celotnega družinskega sistema iz katerega izhaja. Na terapiji odkrivamo pomen in moč preteklih izkušenj, ki se v sedanjih situacijah prebujajo in vplivajo na posameznikovo razmišljanje, doživljanje in delovanje. Raziskujemo odnose na treh ravneh: na intrapsihični (notranji svet posameznika), interpersonalni (medosebna raven) in sistemski (družina kot sistem). Eden bistvenih ciljev terapije je odkrivanje temeljnega afekta, torej čustvenega vzdušja, ki je vodilo, usmerjalo in ohranjalo odnose na vseh treh ravneh ter se je organsko zapisalo v telo preko stika s primarnimi skrbniki. Na terapiji zato skušamo uravnavat in preoblikovat notranje čustvene vzorce odnosov ter blokade in obrambe, ki povzročajo disfunkcionalnost in vzdržujejo patologijo posameznika, para ali celotnega sistema odnosov in ki za svoj obstoj potrebujejo določeno problematično vedenje. Osredotočamo se na telo in njegovo zgodbo. Namen terapije je vzpostavitev novih odnosov, ki so za posameznika sprejemljivejši in bolj varni.

Raziskave potrjujejo, da je za uspešno psihoterapijo ključen dolgotrajen, varen in zaupen odnos med terapevtom in klientom. Če po petih do desetih srečanjih ni zaznati občutka varnosti in sprejetosti, potem je bolje poiskati drugega terapevta. To ne pomeni, da je z enim ali drugim kaj narobe, le ni vzajemnosti kot bi morala biti, če želimo, da je uspeh večji.

Oblika oz. vrsta psihoterapije le v 10 do 20 odstotkih vpliva na končni rezultat zdravljenja. V procesu sprememb imajo ključno vlogo empatija, pristnost in čustvena navezanost, ki ne pomeni odvisnosti, ter delovni dogovor oziroma zavezništvo med terapevtom in klientom o ciljih in nalogah zdravljenja.

Pomembno je, da psihoterapevt ustrezno reflektira globino problema, je sočuten, razumevajoč, zna poslušati ter se prilagaja posameznemu klientu in njegovemu stanju. Ob tem podpira in drži varen prostor, kjer klient razvija sposobnosti za spoprijemanje z neprijetnimi občutki.

Čeprav klienti delijo osebne občutke in misli, intimni fizični stiki s terapevtom nikoli niso primerni, sprejemljivi ali koristni.

Podatki raziskav kažejo, da psihoterapija ni učinkovala le pri majhnem procentu oseb (npr. pri antisocialni osebnostni motnji). Pri nekaterih osebah se lahko pojavijo prehodne težave kot so občasna poslabšanja simptomov, poslabšanja v medosebnih odnosih, povečajo se neprijetni občutki (jeza, tesnoba, nemoč, frustracija, žalost …). Pomembno je, da klient ne obupa in o tem spregovori na terapiji. Skoraj dve tretjini klientov poroča o izboljšanju kakovosti življenja, vedenja in počutja, zmanjšanju simptomov in učinkovitejšemu soočanju z izzivi, pri tretjini pa pride do celovitega prestrukturiranja osebnosti in dokončanja zastavljenih ciljev. Psihoterapija je povezana s pozitivnimi spremembami v možganih in telesu. Kadar ima oseba nekoga, s katerim se lahko pogovori o svojih problemih in nanje pogleda na nov način, to pozitivno vpliva na njegovo razumevanje sebe in lastnih ciljev ter vrednot, razvije veščine za izboljšanje odnosov ter poišče rešitve za problem. Ključen je odnos, znotraj katerega se oseba lahko spreminja. Da bi bila terapija uspešna, se mora klient aktivno vključevati in delati na in med terapijami, na primer s prakticiranjem novih veščin. Kajti terapevt ne more povzročiti sprememb, če jih klient ne želi. Odločitev za spremembo in za postavljanje ciljev je torej na strani klienta.
Izbira vrste terapije je odvisna od težav, vrste bolezni in okoliščin ter želja določene osebe. Terapevti lahko kombinirajo elemente iz različnih pristopov in tako najbolje zadovoljijo potrebe osebe, ki se zdravi. Če klient želi le ublažiti ali obvladovati simptome, so primernejši kratkotrajnejši pristopi (npr. vedenjsko kognitivna terapija), dolgotrajnejši pristopi pa so namenjeni poglobljenemu raziskovanju, iskanju vzrokov in odpravljanju le-teh. Potrebujemo precej časa, da pride do čustvene in osebnostne stabilnosti ter pravih sprememb, saj se mora preoblikovati struktura klientovih možganov. To pa je dolgotrajen proces.
Psihoterapija v kombinaciji z zdravili ali drugimi terapijami je bolj učinkovita kot zgolj jemanje zdravil. Raziskave so pokazale, da so v večini primerov bile možganske spremembe, ki so posledica psihoterapije, podobne spremembam, ki so posledica zdravil.
Ko klient začuti, da je nek proces izpeljan do konca in je pripravljen zaključiti terapijo. Torej je odločitev na strani klienta.

Oblikovali smo Podporni sklad, ki je namenjen vsem, ki so se znašli v finančni stiski. Del kotizacije tako pokrijemo vsem, ki so se znašli v hudi stiski in nas prosijo za pomoč. Za več informacij pišite na [email protected].