Sodobna družba vprašanjem v zvezi s smrtjo in žalovanjem ne posveča veliko pozornosti. Tako tudi ne spoštuje časa, ki ga potrebuje posameznik, da se sooči s procesom žalovanja. Pogosto se zgodi, da se žalujoči čim prej želijo vrniti v vsakdanje življenje. Na takšen način se spoprijemajo s težkimi občutki, ki jih prinese dogodek smrti. Da bi lahko vstopili v proces žalovanja, bi potrebovali varen, sočuten in odprt prostor, kjer bi lahko izrazili vsa čustva izgube.

Žalovanje, ki je naraven, zdravilen proces, nas pripravi na življenje brez umrle ljubljene osebe. Osebe, ki smo jo izgubili, res ne bo več v našem življenju, ostal pa bo odnos z njo. Pot skozi proces žalovanja odpira prostor za spominjanje, pripovedovanje o umrli osebi.